Logo
Ul. Leona Dobrotinška 9,
         3230 Šentjur
041 788 166
v.drapic@gmail.com
Badge
Info
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja. Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Občina Šentjur je del savinjske statistične regije, po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 23. mesto. Statistični podatki za leto 2014 kažejo o tej občini tako sliko: Sredi leta 2014 je imela občina približno 18.950 prebivalcev (približno 9.450 moških in 9.500 žensk).
Osebna izkaznica:
Število prebivalcev: 19.500
Geogr. koordinati: E15.393822, N46.217002
Površina občine: 222 km2
Število naselij: 108
Statistična regija: Savinjska

Šentjur
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitost
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.

Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.

Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni element.
Znani meščani
• Franc Ipavec, slovenski zdravnik
• Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan.
• Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in primarij
• Josip Ipavec, slovenski skladatelj
• Dragotin Ferdinand Ripšl, duhovnik in pesnik
• Dušan Kveder, slovenski španski borec
• Franjo Malgaj, borec za severno mejo, narodni heroj
• dr. Igor Grdina, slovenski zgodovinar
• Urška Arlič Gololočič, slovenska sopranistka
GRB je v obliki ščita, podlage cinober rdeče barve, na katerem je stiliziran lik konjenika, ki s sulico prebada zmaja. Konjenik je kadmijevo rumene - zlate barve, konj belo - srebrne, zmaj pa kromoksid zelene barve.

ZASTAVA je pravokotne oblike, razdeljena na štiri enako velike dele, od katerih je zgornji levi del cinober rdeče barve, spodnji desni del kromoksid zelene barve, ostala dva dela pa sta bela. V sredini zastave je grb v obliki ščita.

GLAVNI SPONZOR


AHAC-logo
Ostali sponzorji
sentjur_sponzorji
optima_sponzorji
Donatorji

Pokrovitelji